»To je pomemben dosežek za ohranitev edinega jezika, v katerem se pri nas sporazumeva 1500 gluhih, vendar je kretenj občutno premalo za potrebe gluhih, ki danes vstopajo v različne sfere družbenega življenja, kot so fakultete, sodišča, psihoterapije in drugo.«

»Znakovni jezik je res drugačen od slovenskega govornega jezika, tako da zgolj branje nekih vsebin ni dovolj. Veliko gluhih tega potem ne bi razumelo v popolnosti, zato je potrebna prilagoditev v znakovni jezik, saj je to naš materni jezik.«

»Pravica gluhih, da se izobražujejo v znakovnem jeziku, je njihov naravni jezik.«

»Pričakujemo, da bo država na podlagi obeh strateških dokumentov poskrbela za sistemski razvoj znakovnega jezika. Razviti je treba večjo bazo kretenj, uvesti predmet znakovni jezik v šolah, kjer se šolajo gluhi, raziskati slovnične značilnosti jezika ter ga implementirati v vse ravni življenja gluhih.«

»Menimo, da bo vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo odprl druga področja.«

»Gluhi ne slišijo televizije, ne poslušajo radia, ne slišijo pogovora in komunikacije, so zaprti v svojem znakovnem jeziku.«

»Mojemu očetu, ki je hodil v šolo za gluhe, so za hrbet vezali roke ‒ mahati ne smeš, znakovni jezik je v učilnici prepovedan.«

»Res je, da smo pred letom in pol slovenski znakovni jezik vpisali v slovensko ustavo, s čimer naša država priznava uporabnike znakovnega jezika in jezika gluhoslepih kot skupnosti z lastno kulturo, identiteto in jezikom.«

»Vesel sem, da je pobudo, ki smo jo podprli v času naše vlade, soglasno podprl tudi državni zbor, s čimer so se začeli formalni postopki za spremembo ustave. Tako bomo ena redkih držav, ki bo znakovni jezik umestila v ustavo, s tem bo znakovni jezik enakopravno priznan in z njim tudi tisti, ki jim znakovni jezik predstavlja materin jezik.«